Z DACIO PO ROMUNIJI

Kamorkoli sem se ozrla, povsod Dacie. Več kot očitno, da ta znamka avtomobilov izvira iz Romunije, zato mi niti na misel ni prišlo, da bi za potovanje po Romuniji najela katero drugo znamko avtomobila.

Romunija je država, ki je od Slovenije oddaljena le nekaj ur vožnje z avtomobilom in je zaradi lepih madžarskih avtocest zelo enostavno dostopna. Ima več kot 20 milijonov prebivalcev. Dežela obiskovalcem ponuja mnogo, od morja, gora, na videz neskončnih ravnin, čudovitega podzemlja do revščine na eni in bogastva na drugi strani.

Najem avtomobila

Avto je možno najeti le v večjih krajih, pa še to je dobro, da je tam vsaj prisotnega nekaj turizma. Ob oddaji avtomobila v najem mi je prijazno osebje svetovalo različne avtomobile in me očitno kar nekako niso razumeli, da nočem slišati za nič drugega, kakor dacio. To je bil pri njih najslabši in najcenejši avto za oddajo. A ko sem se usedla vanj, sem se med domačini počutila, kot da sem ena izmed njih. Z Dacio na potovanju po Romuniji nisem imela nobenih težav in dokler nisem spregovorila nihče niti pomislil ni, da sem tujka.

PREVLADUJEJO DACIE, SLEDIJO JIM KONJSKE VPREGE

Ceste ne podeželju so izredno slabe in zluknjane. Vsekakor bolj primerne za konjske vprege kakor avtomobile. »Na podeželju na cestah prevladujejo konjske vprege ter Dacie«, kar je dejansko ne daleč od resnice. Dacij je mnogo, od tistih starodobnih do sodobnih. Konjske vprege pa so prav tako kot včasih še vedno izrednega pomena za podeželske prebivalce. Ni pa videti, da bi le ti upoštevali predpise, saj je povsem običajno, da ti konjska vprega vzame prednost. Pogosto se tudi zgodi, da cesto zapre čreda ovac, katero ženejo pastirji in pastirski psi. Še posebej veliko je tega v jesenskem času, ko vodijo živino nazaj v dolino. Občutek, da si daleč od civilizacije pa še zdaleč ni negativen, le za povsem drugačen ritem življenja gre. Včasih so na cestah prevladovale konjske vprege, z razvojem pa je vedno več ljudi dobilo delo ter zaslužek, z katerim so si mnogi kupili avtomobile. Tako so tudi mnogi preprosti kmetje postali delavci. Zgrajene so bile boljše ceste, tudi nekaj kilometrov avtocest. V bolj razvitih predelih je na cestah danes manj konjskih vpreg, prevladujejo Dacie, tako starodobne kot sodobne, presenetljivo veliko pa je tudi dražjih avtomobilov.

PODEŽELJE

Obisk Romunije sem začela na severozahodnem delu, kjer je pokrajina precej hribovita, kjer so kmetijske površine, majhne revne vasice, pogosto še makadamske ceste inr kjer je veliko čudovitega podzemlja. In ravno slednje je bil razlog za obisk te dežele. Tamkajšnje podeželje je drugačno kot smo ga vajeni.. Kot bi se vrnila v preteklost. Vasice z blatnimi cestami ter kanalizacijskimi jarki na vsaki strani ceste.. Pred hišami pa brez kokošk in starejših ljudi, ki posedajo na klopcah enostavno ne gre. To je podoba skromnega podeželskega življenja, kjer se domačini v večini preživljajo le s kmetijstvom. Česa takšnega na zahodnem delu Evrope ni mogoče več videti. Večurna vožnja po Romuniji me je po zelo slabi strmi makadamski cesti končno pripeljala v hribe do tipične lesene romunske hiše. Nastanitev, katero so priskrbeli romunski jamarji. Pokrajina je sicer lepa, a za turizem žal ne kaj preveč zanimiva. Jaz pa sem bila tam z namenom spoznati podzemlje. Romunija ima preko 12.000 jam, med katerimi so mnoge občudovanja vredne. Nekaj je tudi turističnih, a kot običajno so nam jamarjem bolj zanimive tiste, kamor ne more vsak. Spuščanje po vrveh, puzanje po ožinah in blatu je bilo poplačano s čudovitimi kapniškimi tvorbami.

DRAKULA

Največ obiska Romunija prejme zaradi znane zgodbe, ki pa seveda ni resnična. Drakula in vampirji v knjigah in filmu so le izmišljeni liki, poznani po vsem svetu. Pisatelj Bram Stoker je na podlagi pripovedovanj napisal znameniti roman o grofu Drakuli. Grof Vlad Tepeš, ki so ga poimenovali Drakula, kar v prevodu pomeni »grozen« je živel v »deželi onkraj gozdov«, v Transilvaniji. Vladal je v srednjem veku pokrajini Vlaški in vzdevek dobil zato, ker naj bi sovražnike natikal žive na kole. Kar nekaj predelov v Transilvaniji je zaznamovanih z grofom Drakulo: romantično mesto Sighisoara, kjer se je grof rodil, grad Bran, za katerega še danes ni dognano, ali je dejansko kdaj bival tam ali ne ter manj znan grad Poenari, kjer je grof živel. Slednji grad je manj obiskan, saj gre le še za ruševine, do njega pa vodi kar 1480 stopnic. Da je bil grof zares krut, pričajo lutke pred gradom, ki prikazujejo, kako je sovražnike natikal na kole. Tako je sovražnim Turkom pokazal, kaj se jim bo zgodilo, če se bodo preveč približali. Prizanašal ni niti ženskam, starejšim in otrokom.

ROMUNSKA MESTA

Mesta so veliko nasprotje podeželju, saj so urejena, sodobna, v središčih tudi bogata. Imajo pestro zgodovino in so zato večinoma dobro turistično razvita. S svojim razvojem je država vstopila v Evropsko unijo. A kljub temu ima Romunija še vedno svojo valuto, leve. Z evri se da plačevati le ponekod. Med mesti danes prevladujejo Sighisoara, Brašov, Sibiu, Cluj. Vsa so turistično zelo razvita, čista, prijetna z mnogo ogleda vrednimi stavbami. To so mesta, ki dajejo občutek popolne varnosti, kjer se obiskovalci niti za hip ne počutijo ogrožene. Pri mnogih je še danes viden saksonski vpliv, saj vse poteka v nemškem jeziku. Glavno in najpomembnejše mesto je Bukarešta. Romunska prestolnica je prav posebna, pri čemer je glavno vlogo odigral nekdanji diktator Nicolae Ceausescu. Mesto s svojim betonom še vedno deluje precej socialistično. Pogled na ogromno Palačo parlamenta je dih jemajoč. Zgradba drži tudi več svetovnih rekordov: največja civilna administrativna zgradba (okoli nje se baje hodi eno uro), najdražja administrativna zgradba in najtežja zgradba na svetu.

PO ENI NAJLEPŠIH CEST NA SVETU

Ena najlepših cest na svetu, Transfagarasan je cesta, ki je nekoč služila le vojski. Danes pa je to ena pomembnejših turističnih zanimivosti v Romuniji. Prevozi jo mnogo turistov, tako z motorji, kolesi in seveda avtomobili. Lepote tega predela pa so se znašle tudi v raznih filmih. Cesta se nahaja med krajema Sibiu in Pitesti in je dolga 90 kilometrovMed vožnjo po tej drugi najvišje ležeči cesti v Romuniji lahko uživaš v lepoti vrhov gora, ledeniških jezer in neokrnjene narave. Najvišja točka ceste je visoka 2034 metrov. Najvišja gorska cesta v Romuniji pa je Transalpina, ki se dviga 2145 metrov visoko. Cesto Transfagarasan so gradili med leti 1970 in 1974, pri čemer je neuradno umrlo več sto delavcev. Njen namen je bil seveda vojaški in sicer, če bi Sovjetska Zveza poskušala napasti Romunijo, da bi lahko preko te ceste zagotovili hiter dostop vojske. Cesta zaradi obilice snega pozimi ni odprta. Po njej se da potovati le od maja do konca oktobra. Se je pa že zgodilo, da so cesto zaradi snega zaprli že tudi sredi poletja. Vsako leto poteka po njej kolesarska dirka, ki se imenuje Tour Romunije. V tem predelu je bilo posnetih tudi nekaj prizorov filmskega spektakla Gospodar prstanov. Na vrhu prelaza se nahaja najdaljši predor v Romuniji. Dolg je 884 metrov ter po opisu iz opozorilne table visok le 3,60 metra. Avtobusi, ki so višji za dobrih 10 centimetrov na srečo gredo skozi, a nasproti v tem času ne sme pripeljati enako visoko vozilo. Za turiste pa je ta predel oziroma ledeniško jezero ob najvišji točki omenjene ceste dostopno tudi z nihalko, ki vozi vse leto. Največja posebnost pozimi je ledeni hotel, ki ga zgradijo vsako zimo ter ga »zaprejo«, ko se led stali. Vsako leto ga zgradijo drugače. Ledeni hotel premore 14 sob, temperature v njem pa se gibljejo med –2 do +2 °C. Da turiste ne bi zeblo, so postelje oblečene v kože severnih jelenov, toploto pa zagotavljajo tudi posebni vložki za izolacijo. V sklopu hotela vedno zgradijo tudi ledeno cerkev z oltarjem, v kateri prirejajo poroke in krste. Tudi stoli in mize so narejeni iz ledu. Večerja v hotelu stane 45 evrov na osebo, cena nočitve pa je 40 evrov.

Mnogi Evropejci so prepričani, da je Romunija umazana, revna in celo nevarna dežela. A to so le stereotipi. Sicer revna država slovi po svoji bogati zgodovini in raznoliki naravi ter kulturni dediščini. Če se boste odločili za obisk Romunije, si nikar ne pozabite ogledati tudi znanega rudnika soli Turda, ki so ga priredili v zabaviščni park z zanimivo ponudbo.