Aotearoa oz. Dežela dolgega belega oblaka, kot so jo poimenovali prvotni prebivalci je po oceni večine eden najlepših delov sveta. Je dežela čudovite narave in mnogih kontrastov. Njen veliki del se še danes ponaša z neokrnjeno naravo. Visoke gore, zeleni pašniki, turkizna gorska jezera, globoki fjordi, gejzirji, še vedno delujoči vulkani, kilometre dolge peščene plaže, oceani, delfini, kiti, tjulnji itd. spominjajo na čas, ko tja še ni stopila človeška noga. Strogo varovana narava, po drugi strani pa moderna mesta z zelo razvito infrastrukturo.
Novo Zelandijo se lahko najlepše doživi ob potovanju z avtomobilom, katerih za najem za turiste ne primanjkuje. Tako sva jo doživela tudi s partnerjem.
LEPOTE NOVOZELANDSKE NARAVE SE NE DA OPISATI Z BESEDAMI
Res je, kot opisujejo to deželo mnogi – najlepši del sveta. Neskončno velike planote, nad katerimi se bohotijo visoki hribi, pogosto z belimi vrhovi ter turkizno modra jezera, katera obdajajo zeleni pašniki so glavni razlog, da mnogi deželo primerjajo kar s Slovenijo. Izjemno zelena dežela, katera je polna kontrastov, po eni strani visoke gore, strma pobočja, pod njimi pa fjordi, ki se močno zajedajo v kopno. Neokrnjene narave je na pretek, tako da je za ljubitelje narave potovanje preko nje zares nepozabno doživetje. Najlepše doživeta narava je ob potovanju v lastni organizaciji, ko se lahko človek ustavi točno na točki, kjer je zanj najlepše in se tega zaužijo tudi ob kakšnem pohodu. Glede na varnost dežele ter dostopnost do narave je pravi raj za razne športne aktivnosti.
POTOVANJE Z AVTOMOBILOM
Najlepše se dežela spozna, če potujete z avtomobilom. Takrat si svoboden, ustaviš se kjerkoli želiš, nihče ti ne narekuje poti, o vsem odločaš sam. Ponudnikov za najem avtomobilov je zares veliko, tako da preden sva ga sama najela, sva za to porabila precej časa, saj sva želela izbrati najbolj ugodno in dobro ponudbo. Od svetovno znanih sposojevalnic vozil do tistih, za katere še nikoli nisva slišala. Na koncu sva le izbrala najboljše za naju. Ko sva končno dobila avto pa naslednji šok. Avtomatik, česar nisva bila vajena pa še vožnja po nasprotnem pasu. Da sva na tem pasu tudi ostala, naju je skrbno opominjala velika nalepka na volanu z napisom »držite se leve«. Domačini se seveda zavedajo, da je med popotniki večina Američanov in Evropejcev, kateri pa tega nismo vajeni. Sicer pa so Novozelandske ceste izredno lepo urejene, široke, pregledne, brez lukenj in po vrh vsega še dokaj prazne. Sploh na južnem otoku živi zelo malo ljudi in midva sva bila tam tudi v najhladnejšem mesecu v letu, avgustu, kar je še posebej doprineslo h temu, da so bile ceste prazne. Kljub temu, da sva imela občutek, da ni nikjer nikogar, pa naju je nekje daleč od krajev, v neokrnjeni naravi presenetil policist. Kar naenkrat je bil policijski avtomobil z lučkami za menoj in me ustavil. Do mene je pristopil policist, se mi najprej opravičil, ker me je ustavil. Nato mi je dejal, da sem vozila prehitro in da želi dokumente. Ko je te prejel, se je ponovno opravičil, da bo pohitel ter se odpravil nazaj do svojega avtomobila. Po nekaj minutah je bil ponovno že z tretjim opravičilom pri meni ter mi izrekel kazen v vrednosti okoli 60 Novozelandskih dolarje za prekoračitev hitrosti okoli 20km/h. A le kako bi lahko bila jezna, saj je zame vse skupaj na koncu izpadlo kot ena velika turistična atrakcija.
BLIŽNJA SREČANJA Z DIVJIMI ŽIVALMI
Nova Zelandija se lahko v prvi vrsti pohvali tudi s tem, da na svojem ozemlju načeloma nima nevarnih živali, kar pomeni, da je dostop do narave še toliko lažji in nenevaren. Nimajo živali kot so kače, medvedi, volkovi itd. Je pa možno nekatere za nas prav posebne živali videti čisto od blizu. Kiti s svojo velikostjo dajejo prav poseben občutek majhnosti ob njih, medtem ko delfini s svojo številčno jato ter vragolijami kar zaustavijo dih. Radovedne kije oz ptiči podobni papigam obiskovalce spravljajo v smeh ob gnjavljenju za hrano. Tjulnji ob lenem poležavanju na skalah, škarpah, poteh ali še huje kar kolesarskih stezah navidezno dajejo prav prijeten vtis. Ko pa se jih preveč približa pa hladnokrvno pokažejo svoje velike zobe. Občasno celo ovirajo promet, ker se zavlečejo celo na ceste in morajo biti vozniki v takšnih predelih še posebej pazljivi. Najbolj posebno žival imenovanega kivi pa je žal možno videti le v zaprtem prostoru. V naravi so že tako iztrebljeni, da jih le tam skoraj ni mogoče več videti. Na videz zelo neroden ptič je v realnosti prav hiter, gibčen, sploh pa plašen. Zaradi svoje posebnosti je postal kar simbol Nove Zelandije. Ni pa to edini poseben ptič te dežele, tu gre tudi za albatrosa, katerega velikosti z razprtimi krili se kar ne da načuditi.
BLIŽINA JUŽNEGA TEČAJA
Bližina južnega tečaja ima svoj pečat tudi na Nove Zelandiji. Tega je možno najbolje zaznati v Christchurchu, od koder potekajo glavne odprave na južni pol. Da pa so tega deležni tudi tisti, ki bi jih znalo to zanimati, so pripravili prav atraktivni Antarktika center. Glede na to, da je Antarktika celina, na kateri je najhladnejše mesto na svetu, saj je skoraj popolnoma pokrita z ledom in da tam prav noben ne živi redno, razen vsake toliko kakšni raziskovalci je še toliko zanimivejše spoznati to deželo. V Antarktika centru v komori pripravijo za obiskovalce prikaz kako bi se počutili, če bi zares bili na južnem tečaju. Sneg, veter, led ter nizke temperature vsakega izmed obiskovalcev kmalu prepričajo, da z veseljem izstopijo iz komore. Še najbolj posebno pa je doživetje ob vožnji s snežnim vozilom, katero premaga še tako strma pobočja ter celo preplava jezero.
DOMORODCI
Za Maore oz. domorodno ljudstvo Nove Zelandije se predvideva, da so oceanskega izvora. Ker so v to nekoč osamljeno deželo začeli vdirati v vedno večjem številu britanski priseljenci ter s seboj prinašali svojo kulturo in vero, so z njimi prišle tudi razne bolezni. Domorodci nanje niso bili odporni in le te so njihovo število zmanjšale skoraj za polovico. Današnji domorodci živijo sodobno življenje, še vedno pa so močno povezani s svojo zgodovino. V turistične namene danes redno prikazujejo svojo kulturo, nenavadne plese, se oblačijo v oblačila iz rafije, se tetovirajo, so oboroženi s sulicami ter prikazujejo svoje izdelke, kjer prevladujejo razne maske. Novozelandci se radi pohvalijo, da so odnosi med njimi in Maori pravični, vendar pa so raziskave pokazale, da imajo Maori v družbi še vedno podrejen položaj.
DEŽELA POLNA EKSTREMNIH ŠPORTOV
Glede na naravne danosti bi bilo že skoraj nenavadno, da ne bi bili ekstremni športi v ospredju. Pestra ponudba raznih organizatorjev ekstremnih športnih aktivnosti je še tako privlačna. Od alpinizma, potapljanja, padalstva, plezanja, turnega smučanja, alpskega smučanja, jamarstva, deskanja, bungee jumping-ga, zorbinga itd. tu izstopa še ena posebna atrakcija. To je vožnja z čolnom po reki. Tu gre za močan čoln na zelo deroči reki. Poleg tega pa gre tudi za poseben način vožnje, kjer navidezno daje občutek, da se bo čoln zaletel v skale ter se vsake toliko obrnil, saj ostri ovinki ter vrtljaji kar komaj zadržijo človeka v njem. Med omenjenim jamarstvom pa prednjačijo jame belih črvov. Gre za kanibalske črve, kateri se svetijo v temi, da privabljajo plen. Za adrenalinske odvisnike pa obstajajo tudi posebej organizirane ekstremne ture po deželi.
Dežela dolgega belega oblaka je to, kar si mnogi želimo za svoj dom. Tudi midva sva občutila to, da bi tam lahko kar ostala. Prijazni domačini, prijetna klima, občutek domačnosti, čudovita neokrnjena narava, idealne sistem in še mnogo nama je dokazalo, da je to eno izmed najinih lepših potovanj.
