Otočje v Tihem oceanu
322 otokov, od tega 109 naseljenih
Otočje Fiji za večino predstavlja rajske plaže, zato se podajajo tja na oddih in se le redko podajo na potovanje okoli celega otoka. Takšno potovanje pa je dejansko prava avantura, povezana s športom, zabavo, kulinariko, kulturo.
KRUTA ZGODOVINA FIJIJA
Pred približno 3500 leti naj bi na otočje prišli prvi prebivalci, ki naj bi bili Malezijci. Šele v 19. stoletju so za njimi prišli naslednji priseljenci in sicer Evropejci, ki so kmalu ugotovili njihovo krutost, kanibalizem. Klub tej krutosti pa so Evropejci na otočju uspešno poslovali s sandalovino in bombažem. Kanibalizem je bil na otočju prisoten še dobrih sto let nazaj. Slednji poglavar, ki je še živel v času kanibalizma je skupaj s svojimi ljudstvom pojedel kar okoli 1000 ljudi. Danes domačini niso ravno ponosni na to kruto zgodovino, zato mnogi o tem nočejo govoriti. Turisti pa si lahko ogledamo manjši muzej ter grobnico poslednjega kanibalca. na kanibalizem pa opominjajo tudi telefonske govorilnice, ki imajo ob straneh kanibalske vilice. S takšnimi vilicami so kanibalci iz sovražnikov trgali meso. Poleg tega pa so imeli še eno krutost in sicer so sovražnike, ki jih niso pojedli, pokopavali žive.
MNOGO VEČ KOT LE RAJSKE PLAŽE
Fiji za veliko obiskovalcev pomeni uživanje na rajskih plažah in v čudovitih turističnih resorsih. Tam jim nudijo vse, tudi kakšne oglede, a pogosto z mnogo pretiranimi cenami. V kolikor je v vas vsaj nekaj avanturistične žilice, se je smiselno podati na potovanje vsaj po glavnem otoku. Lahko najamete avto ali pa se na potovanje okoli otoka podate s skupino različnih popotnikov. S kombijem ali manjšim avtobusom ter spremstvu domačinov bo spoznavanje Fijija nepozabna izkušnja.
OD DESKANJA NA SIPINAH DO POTOPA Z MORSKIMI PSI…
Strme sipine ob rajskih plažah so začeli domačini izkoriščati za prav posebno športno atrakcijo. Deskanje na sipinah privabi mnoge popotnike, ki kmalu spoznamo, da je to bistveno bolj zahtevno kot deskanje na snegu. V notranjosti glavnega otoka se nahaja deževni gozdi, ki je postal atrakcija za trekinge ter kopanje v rekah. Prebijanje skozi gosto zaraslo rastlinje , prečkanje potokov, rek, močvirij lahko postane prav zabavno in nepozabno doživetje. Največji adrenalin pa sem doživela na dveh potopih z morskimi psi. Poleg sivih morskih psov, premnogih rib smo imeli srečo videti tudi tigrastega morskega psa. Za varnost je zelo dobro poskrbljeno, tako da smo lahko brez strahu opazovali te veličastne živali.
STIK Z DOMAČINI
Življenje v mestih in na podeželju se tudi na Fijiju zelo razlikuje. Na podeželju je še moč doživeti tisti pristen način življenja, medtem ko tega v mestih ni več. V eni izmed majhnih vasic so nas domačini sprejeli medse, nas peljali v njihovo osnovno šolo, kjer smo bili za učence celo večja atrakcija kot oni za nas. Z veseljem so nam nekaj zapeli ter v zameno pričakovali pesem tudi od nas. Skupini popotnikov iz Švice, Amerike, Španije ter naju iz Slovenije je bilo bolj nerodno kakor učencem, ko smo morali zapeti otroško pesmico. V vasici smo doživeli tudi vožnjo s splavi iz bambusa ter druženje z domačini v kulturnem domu. Slednje je bilo res posebno doživetje. Na Fijiju je tradicija pitja kave tako močna, da so domačini razočarani, če je kdo izmed prišlekov ne bi želel piti. Ampak ne gre za kavo kot jo poznamo mi, temveč za pijačo, ki se pri njih dejansko imenuje kava. Iz korenin rastline yagona pridelajo pijačo. Zmeljejo korenine, jih dajo v cunjo ter v vodo. Iz tega postane napitek, ki za nas še zdaleč ni okusen. Tako smo med drugim tudi v kulturnem domu morali piti kavo. Ob tem pa je bila še cela vrsta pravil. V kulturni dom na obred pitja kave smo morali imeti krila tako moški kot ženske. Krilo pa mora segati čez kolena. Zadovoljivo je, da si okoli pasa zavijete »sulo« – njihovo tradicionalno krilo. Preden se spije kavo, je potrebno reči »bula«. Bula pomeni marsikaj, ampak samo v pozitivnem smislu. Lahko je dober tek, pozdrav,na zdravje itd. Po pitju kave pa smo v kulturnem domu še zaplesali z domačini ob njihovi tradicionalni glasbi.
Otočje Fiji je dejansko raj, kjer se nikamor ne mudi, ni stresa, le prijazni in umirjeni domačini ter lepa pokrajina z rajskimi plažami. Domačini sicer hrepenijo po Evropi in Ameriki, a se sploh ne zavedajo, da imajo na Fijiju mnogo lepše življenje, kakor pa je v razvitem svetu.