Potovanje s šotori, bivanje v taborih, v čudoviti gorski naravi je potovanje, ki ostane v še kako lepem spominu. Na tokratno potovanje smo se odpravili v predel čudovite gorske narave. Pot nas je vodila preko Avstrije in sicer njenega najlepšega dela, Tirolske, do Liechtensteina, nato v Švico, kjer smo pri Bodenskem jezeru skočili tudi preko meje v Nemčijo ter se s trajektom vrnili nazaj v Švico, katero smo nato doživljali s polno žlico čudovitih izkušenj. Povratek proti domu pa je potekal preko Italije, kjer smo se naužili malo bolj dopustniških trenutkov na dve velikih italijanskih jezerih. Potovali smo s kombijem, s pomočjo katerega je bilo potovanje še toliko lepše, saj smo bili ves čas skupaj in niti za trenutek tudi najdaljše ure vožnje niso bile utrujajoče. Smo skupina popotnikov, starih od predšolskih otrok do upokojencev, ki se na potovanjih, izletih in mnogih ostalih dogodivščinah odlično razumemo.

NAČRTOVANJE POTOVANJA

Smo popotniki, ki smo nezahtevni in zato tudi planiranje potovanja ni bilo zahtevno. Sposodili smo si kombi, na pot vzeli vso potrebno opremo za taborjenje ter večino hrane nabavili že v Sloveniji. Imeli smo okvirni plan za potovanje. Cilj, ki smo ga imeli na potovanju je bil, da bo vsak dan možno kopanje, saj to predstavlja zabavo za otroke. Kopanje je dejansko bilo možno vsak dan, so pa bile kdaj temperature vode izredno nizke, a so otroci dokazali, da to zanje ni bila ovira. Na samem potovanju je prišlo do nekaj odstopanj od plana, ampak smo se sproti prilagodili in potovanje izpeljali tako, da smo bili s tem vsi zadovoljni. Ker smo vsi ljubitelji narave, pohodniki in ljubitelji jam, je potovanje v večini potekalo po naravi. Seveda smo si ogledali tudi nekaj mest in vasic, poudarek pa je bil bolj na naravnih lepotah. Predhodnih rezervacij skoraj nismo imeli, čeprav bi za nekatere kampe to prav prišlo. Naš čas potovanja je bil konec junija, kar pa še ni bilo v viško turistične sezone in je zaradi tega bilo lažje potovati brez predhodnih rezervacij.

TIROLSKA

Tirolska zagotovo velja za najlepši predel Avstrije, vsaj kar se tiče naravnih lepot. Gorata pokrajina s čudovitimi samotnimi kmetijami in nepopisno lepimi razgledi je nedvomno vredna vsakega obiska. Naše potovanje po Tirolski je potekalo po hribih, v del pokrajine znanega Gorskega zdravnika, mimo Innsbrucka ter v čudoviti svet Swarovskega.

Tirolsko je po celom svetu znana predvsem po pohodništvu, gorskem plezanju, gorske kolesarjenju ter zimskih športih. Kot pa je že znano za Avstrijce, znajo naravne danosti zelo dobro popestriti z dodatno turistični in gostinsko ponudbo. Marsikje so cene zelo visoke, ampak kljub vsemu se da potovati po Tirolski na precej ugoden način. Spanje v kempih in še posebej, če za kuhanje poskrbite sami, je lahko takšno potovanje zaradi tega še bolj zabavno, zagotovo pa tudi precej ugodno. Še posebej se radi spominjamo naših zajtrkov in poznih kosil oziroma večerij, ki smo si jih sami pripravljali ob šotorih. Tako za nas kot tudi za otroke so to nepopisno lepa doživetja, ki si jih bomo zagotovo bolj zapomnili, kakor pa, če bi se vsak dan podajali v restavracije ter tam morali pri miru sedeti za mizo ter po možnosti zaradi velike gneče dlje časa čakati na obrok. Za otroke so bili to celo tako zabavni dogodki, da je neredko po obroku bil prepir, kdo bo lahko pomil posodo. Tirolska je turistično zelo razvita regija, zato je na voljo veliko kampov. Priporočamo predhodne najave, saj znajo biti kempi v turističnih sezonah precej zasedeni.

Gorski zdravnik

Znana nanizanka, ki jo vsi zelo dobro poznamo, Gorski zdravnik, privablja obiskovalce s vseh koncev sveta. Pokrajina, ki je prikazana v filmski nanizanki ni niti najmanj polepšana, ampak je v živo še lepša. V naročju mogočnih gora, nežnih travnikov ter samotnih kmetij se je snemala ta priljubljena nanizanka. Ogledali smo si tudi dom znanega »gorskega zdravnika«. Seveda gre za tipično leseno domačijo, ki je bila njegov dom le v nanizanki. Dostop do hiše dovoljujejo le peš, saj pred hišo nikakor ni dovolj prostora za parkiranje. Tako moramo parkirani na označenem parkirišču, od koder se po strmi cesti v 10 minutah povzpnemo do tipične Tirolske hiše, hiše gorskega zdravnika. Pred hišo stoji tabla z pojavom glavnega igralca, ob katere sem želi večina obiskovalcev fotografirati. Z plačilom se da ogledati tudi notranji del hiše.

Krimmlski slapovi

Mogočni slapovi, ki so najvišji v Avstriji in veljajo tudi za ene največjih slapov na svetu (peti najvišji na svetu) , so zagotovo tudi eni najbolj posebnih slapov v gorskem svetu. Mogočno bobnijo čez skalno pogorje v gozdnato dolino. Njihova skupna višina padajočih voda je 380 metrov. Ob slapovih je speljana prijetna pohodna pot, ki nam omogoča, da pridemo tako blizu slapov, da smo lahko tudi povsem mokri. Na voljo je več razgledišč, od koder se na slapove raztezajo zares čudoviti razgledi. Za pohod do najvišjega dela slapov potrebujemo vsaj uro in pol zmerne hoje. Med potjo pridemo tudi do prijetne planinske koče s pestro ponudbo hrane in pijače. Če smo ob slapovih ob pravem času in ob sončnem vremenu, smo lahko z malo sreče priča čudovitim mavricam, ki nam zelo polepšajo razgled na mogočne slapove.

Veliko parkirišče je urejeno pod vznožjem slapov in je plačljivo. Prvih nekaj metrov se sprehodimo po pločniku ob cesti, na kar prispemo do lesene hišice, kjer kupimo karte ter se dalje podamo po označeni pohodni pot. Pot je široka, a na nekaterih predelih precej strma. Za vozičke je primerna le v spodnjem delu, kjer pa se prav tako lepo vidi na slapove. Le najbolj hrabri in močni so se podali z otroškimi vozički nekoliko višje. Ko kupimo karte za vstop, poleg dobimo tudi zemljevid, s pomočjo katerega se da dobro orientirati na poti proti vrhu. Mi smo se odločili, da raziščemo prav vsako označeno razgledišče in moramo potrditi, da se je to še kako izplačalo. S vsakega razgledišča je drugače razgled na mogočne slapove. Povratek nazaj v dolino je po isti poti.

Magični svet kristalov

V osrčju čudovite Tirolske se skriva zelo zabaven in nadvse čudovit muzej »Swarovski Kristallwelten«. V svoji notranjosti skriva umetniška dela različnih mojstrov, ki obiskovalce popeljejo v svet čarovnije in zvoka. Pred vhodom v muzej stoji zeleni velikan, 17 metrov visoki kip, ki je postal zaščitni znak muzeja. Kip povezuje vodo z zelenjem ter vabi obiskovalce v čaroben svet kristalov. Umetnik, ki je zasnoval kip, je zasnoval tudi zgodbo o njem. Priča o tem, da se je velikan podal na popotovanje po svetu, da bi raziskal vse čudeže in umetnosti na našem planetu. Po popotovanju po svetu se je vrnil v osrčje Tirolske in se tam ustalil, kjer straži zaklade muzeja. Sčasoma so v muzeju našla svoja mesta najrazličnejša dela umetnikov s celotnega sveta. V muzeju je zabavno tako za odrasle kot otroke. Za slednje pa je še posebej dobro poskrbljeno v igralnem stolpu, ki navdušuje celo odrasle. Igralni stolp ponuja na štirih nivojih oziroma nadstropjih obilo zabave za otroke in tudi ostale. Četudi najprej niti pomislili nismo, da bi se tudi odrasli igrali, smo si premislili takoj, ko smo vstopili v igralni stolp. Za otroke (in kot izgleda tudi odrasle) pa še več zabave pričaka tudi v labirintu in igralih na prostem.

Skozi ogled muzeja doživimo neverjetno veliko različnih čudes ustvarjenih iz kristalov. Kamorkoli smo pogledali, se je nekaj svetlikalo. Zelo zabavna je akustična soba kristalov, kjer smo tudi zapeli in akustiko le potrdili. Posebno doživetje je bilo tudi v snežni sobi, kjer so temperature pod lediščem in ko smo v vročih poletnih dneh stopili v to sobo, je bilo zares posebno doživetje. Bili smo kot sred mrzle zime na »pravem« snegu. V sklopu muzeja je na voljo tudi prijetna restavracija s sezonskimi dobrotami in hišno slaščičarno. Za konec ogleda pa je seveda nepogrešljiva tudi trgovina, kjer si lahko kupimo za spomin najrazličnejše izdelke iz kristalov.

Innsbruck

Innsbruck je glavno mesto Tirolske in leži ob reki Inn. Mesto obdajajo mogočne gore. Zaradi prijetne lege, je mesto priljubljeno za obiskovalce v vseh letnih časih. Medtem, ko se pozimi tja podajajo ljubitelji zimskih športov, so tam poleti pohodniki, čez vso leto pa ljubitelji kulture. Staro mestno jedro Innsbrucka, imenovano Mariahilf, je namreč pravi magnet za obiskovalce. Mogočne zgodovinske stavbe, muzeji in premnogi lokali so odlična točka za obiskovalce. Ena najbolj poznanih stavb nosi majhno zlato strešico, ki velja za enega najbolj razpoznavnih znakov Innsbrucka. Gre za streho, pokrito s 2.657 pozlačenimi bakrenimi opekami, ki je bila narejena za cesarja Maksimilijana I., da je lahko z balkona pod streho opazoval in užival v dogodkih, ki so se odvijali na trgu pred njim.

LIECHTENSTEN

Liechtenstein je majhna srednjeevropska država, kneževina, ki je stisnjena med Avstrijo in Švico. Državica je pretežno gorata. Glavno mesto Liechtensteina je Vaduz, ki se nahaja ob vznožju mogočnih gora. V strogem mestnem jedru je na voljo nekaj lokalov ter trgovinic s spominki. Nad mestom se mogočno dviga grad, v katerem že 250 let živijo vladarji Liechtensteina. Do gradu se lahko podate peš ali pa z avtom. Žal pa grad ni odprt za javnost.

V državici je na voljo kar nekaj zanimivosti za ogled. Imajo nacionalni park, imenovan Rugell, ki je dom mnogih ptic in metuljev. Park je najlepši za ogled s kolesom ali pa peš. Zgodovinska vasica Bendern je zanimiva zaradi svojih zgodovinskih stavb. Majhen kraj Balzers slovi po spektakularnem gotskem gradu. Nam najbolj zanimive pa so bile Liechtensteinske gore.

Liechtenstein slovi po čudovitih gorah, ki so za obiskovalce priljubljene v vseh letnih časih. Pozimi so tam smučišča, poleti pa so lepe in strme gore priljubljene za pohodnike, plezalcem, gorske kolesarje, padalce in na sploh za ljubitelje lepe narave. Priljubljeno smučišče Malbun je lepo za obisk tudi v toplejšem delu leta, kjer se mogočne smučarske proge spremenijo v pašnike polne krav z glasnimi zvonci.

BODENSKO JEZERO

Bodensko jezero drugače imenujejo tudi Južnonemško »morje«, saj je na videz veliko skoraj kot morje. Je pa tudi večje od slovenskega koščka morja. Jezero je tako veliko in zanimivo, da se mnogi tja podajajo na letni oddih. Jezero polni mogočna reka Ren in še več manjših pritokov. Jezero pa ni edina zanimivost tukaj, ampak tudi kraji okoli jezera, kjer je mnogo vinogradov in manjših gričev.

Jezero je ledeniškega nastanka. Nekoč je bil tukaj Renski ledenik, ki je z otoplitvijo počasi izginil, voda v kotanji pa je ostala in tako se je ustvarilo eno največjih jezer v Srednji Evropi. Jezero je veliko dobrih 536 kvadratnih kilometrov, obala pa je dolga 272 kilometrov. Njegova najgloblja točka pa je kar 254 metrov.

Lindau

Ob Nemški obali se nahaja turistično precej oblegano mestece. To je mesto Lindau, ki se nahaja na istoimenskem otočku. Otoček je že zdavnaj povsem poseljen, zato se na njem najbolj splača iti do pristanišča ter staro mestno jedro. V centru je tudi nekaj kopališč, a je večina plačljivih. Levo od pristanišča, kakšne 5 minut hoje pa se nahaja tudi prosti dostop do vode. Gre za majhno in precej prijetno plažo, za katero turisti niti ne vedo. Raziskovanje mesta priporočamo peš ali pa s kolesom, saj je v samem mestu skoraj nemogoče dobiti parkirišče. Izven mesta pa je na voljo mnogo parkirišč, od katerih pa ni daleč do mesta. Cca 10 minut hoje im smo v starem mestnem jedru ter v pristanišču.

Mesto Lindau ima za seboj zanimivo zgodovino, saj se je prvič omenilo že davnega leta 882, ko so na otoku ustanovili samostan. Menda pa je bil otok naseljen že pred tem, v rimskih časih, na kar pričajo najrazličnejše najdbe. Mesto je imelo poseben status znotraj Svetega rimsko-nemškega cesarstva vse do leta 1802. To je še danes vidno na veličastni arhitekturi, na to pa so ponosni tudi tamkajšnji meščani. Obiskovalci uživajo predvsem o pogledu na mogočen vhod v pristanišče, katerega ščiti mogočni svetilnik ter kip bavarskega leva.

V starem mestnem jedru so vredni ogleda stara mestna hiša, stolp Magenturm, mestna katedrala, dve cerkvi in sicer cerkev svetega Štefana in svetega Petra ter seveda pristanišče. Za ljubitelje nakupovanja je najbolj privlačna nakupovalna uličica Maximilianstrasse, kjer so tudi mnogi gostinski lokali. Lep pa je tudi sprehod po mestni objezerski promenadi.

Cepelini

Skoraj nemogoče je, da ob obisku jezera ne bi videli leteti kakšnega izmed cepelinov, zračnih ladij, katerim se je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja obetal velik uspeh za prihodnost. A jim je plane prekrižala tragična nesreča, ko je v New Yorku cepelin ob pristajanju treščil v tla. Zato velja leto 1937 zadnje leto za medcelinske polete s cepelinom. Ampak kljub zgodovini je vožnja s cepelinom prava atrakcija na Bodenskem jezeru. Cene so sicer precej zasoljene (za pol ure je 290 eur), a kljub temu se mnogi obiskovalci podajo na polet s cepelinom. V mestu Friedrichshafen, ki se nahaja le malo naprej od mesta Lindau, je muzej cepelinov. Zakaj je muzej ravno tukaj? Odgovor je preprost, saj je bila ravno okolica mesta Friedrichshafen tista, kjer so razvili cepeline in ravno tu je tudi bil izveden prvi uspešni polet, leta 1900.

Potovanje okoli Bodenskega jezera

Potovanje okoli jezera je zanimivo na vseh točkah. Cesta se bolj ali manj drži obale, tako da imamo kljub gosti poseljenosti in mnogih živi mej ter drugih ograj tu in tam vseeno lepe poglede na jezero. Dostopov do jezera pa žal ni na pretek. Parkirišča so v zaledju, od tam pa se lahko v večini le peš podamo do obale jezera. Lahko pa se odločimo tudi za potovanje čez jezero in sicer so nam na voljo trajekti. Mi smo izbrali to možnost, saj nam je skrajšala pot do otoka Mainau, katerega smo si želeli ogledati. Trajekt v času turistične sezone vozi tako rekoč neprestano, tako da sploh ni bilo čakanja.

Otok Mainau

Otok Mainau je ena lepših turističnih točk na Bodenskem jezeru. Gre za majhen otok, saj od severa proti jugu meri le 610 metrov, od zahoda proti vzhodu pa 1050 metrov. Njegovo obseg pa je približno tri kilometre. Na otok ni dovoljeno z avtom. Parkirišče je urejeno na celini, od koder se preko mostu podamo peš na otok. Nekateri otok Mainau imenujejo tudi otok cvetja, saj je cvetje glavni razlog, ki privablja obiskovalce. Nastanek parka na otoku je povezan z vojvodo Friderikom I., ki je leta 1856 ustvaril otoški arboretum. Danes je na otoku okoli 500 vrst listavcev in iglavcev, mnogo eksotičnih vrst rastlin, tudi dragocene vrste rastlin se najdejo na otoku ter kar okoli 200 sort rododendronov in azalej. Zaradi mile klime tam odlično uspevajo palme in druge sredozemske rastline. Tam je zaposlenih mnogo vrtnarjev, ki nenehno skrbijo za rastline, da te sijejo v vsej svoji lepoti. Poleg čudovitih rastlin pa je na otoku še nekaj zgodovinskih stavb. Otok je zanimiv za obisk v vseh letnih časih, ima pa vsak letni čas neke posebnosti. Mnogi se najraje podajo tja spomladi, ko imajo razstave orhidej, nekateri poleti, ko je vse v bujni rasti ali pa jeseni, ko je zaradi obarvanih listov otok ponovno odet v čudovite barve. Pozimi je otok sicer nekoliko manj zanimiv, je pa vseeno lep sprehod po urejenih poteh. Zagotovo pa je razgled na jezero čudovit v vseh letnih časih. Sprehod med mogočnimi drevesi, starinskimi stavbami, skulpturami in vodnjaki je lahko čudovit kadarkoli. Še posebej pa na svoj račun na otoki pridejo otroci. Na otoku je namreč mnogo igral, ki so prava atrakcija za otroke in pa hiša metuljev.

RENSKI SLAPOVI

Ne daleč od Bodenskega jezera se nahaja še ena zelo pomembna turistična atrakcija, to so Renski slapovi. Gre za največje slapove v Evropi, ki pa se nahajajo na reki Ren, v Švici. Najvišja višina slapov je 23 metrov, širina pa kar 150 metrov. Povprečni pretok reke preko slapov je različne, odvisno od letnega časa. Pozimi znaša okoli 250 kubičnih metrov na sekundo, poleti pa kar okoli 700 kubičnih metrov na sekundo. Pretok vode preko slapov je tako močan, da onemogoča vzpon ribam, razen jeguljam, ki so edine sposobne prečkati slapove po vodnem toku navzgor. V 17. stoletju je bil zgrajen plavž za taljenje železove rudi. Uporabljali so ga vse do prve polovice 19. stoletja. Danes so Renski slapovi namenjeni le turizmu in s tem prinašajo državi velike dobičke. Mi smo se odločili za ogled slapov na dva načina. Prvi je peš po urejenih poteh, ki so nas privedle čisto do slapu. Tako blizu, da smo bili mokri. Na te vrste ogledov se podaja večina obiskovalcev. Le, da najbližjo ploščad nekateri izpustijo, ker niso ravno navdušeni nad močnim škropljenjem od slapu. Zgrajeno imajo tudi dvigalo, ki omogoča dostop za invalide, vozičke in vse, ki se želijo izogniti strmim stopnicam. Zagotovo pa je najbolj poseben in adrenalinski ogled slapov z ladjico, katera zapelje skoraj pod slapove. Tu pa je zagotovljeno, da so vsi obiskovalci vsaj malo mokri. Z doplačilo se lahko z ladjico zapeljemo tudi do razgledne točke na sredini Renskih slapov. Mi smo izbrali samo vožnjo z ladjico, brez razgledne točke v sredini, saj smo že tako ali tako ogromno videli in doživeli.

LUZERN IN ZÜRICH

Mesti, ki ležita blizu druga drugemu sta tako turistično kot gospodarsko zelo poznani in vsekakor se ju ne sme izpustiti za ogled. Obe mesti ležita vsaka ob jezeru svojem jezeru, nedaleč proč pa se že dvigajo visoke hribi.

Nam bolj prijetno je bilo mesto Luzern, ker je manjše, tam je nekoliko manj gneče in pa predvsem zaradi znamenitega mostu. Mesto leži na severnem delu jezera Luzern, kjer se v jezero izliva reka Reuss. V centru so lepo ohranjene zgodovinske stavbe, srednjeveško jedro ter lesen most, Kapellbrücke. Most poteka čez reko Reuss. Zgrajen je bil že leta 1333. V notranjosti mostu je na ogled več kot sto slik iz 17. stoletja, ki prikazujejo pokrovitelje ter prizore iz zgodovine mesta. Mostu se nekje v sredini dotika osmerokotni stolp, vodni stolp. Stolp je bil nekoč del mestnih utrdb. Sprehod po centru mesta, čez leseni most ter po lepo urejenih obrečnih in objezerskih poteh je zelo lepo doživetje. Lahko pa se na ogled odpravimo tudi z ladjico.

Zürich je precej veliko mesto, kjer srečamo ljudi z vseh koncev sveta. To največje Švicarsko mesto spada me najdražja mesta na svetu, a z malo premisleka se ga da doživeti zelo ugodno. Center smo prehodili kar peš, si tako ogledali mesto ter si v centru privoščili le slasten sladoled. Nas je ovirala le precejšna gneča, katere je bilo več na cestah, kakor pa ob sprehodu skozi mesto. Mesto ponuja za ogled mnogo zgodovinskih stavb, lepih parkov, promenade ob jezeru, živahnih trgov in tudi lepih parkov. V mestu se tudi veliko dogaja, imajo mnogo zabav, kulturnih dogodkov, mnogo trgovskih centrov itd. Mesto si lahko ogledamo tudi iz turistične ladje, ki vozi tako po jezeru kot tudi reki Limmat, ki se vije skozi mesto.

GELMERBAHN

Gre za najbolj strmo zobato železnico v Evropi, ki nas pripeljejo do čudovitega, sicer pa umetnega jezera. Naklon zobate železnice doseže tudi 106 odstotkov. Z zobato železnico se pripeljemo do nadmorske višini 1800 metrov in je ravno zaradi tega izredno priljubljena med pohodniki, ki se od tam dalje lahko podamo na čudovite pohode. Obratovanje zobate železnice je med junijem in oktobrom in sicer samo podnevi. Traso dolgo 1028 metrov in višino 448 metrov s pomočjo zobate železnice premagamo v 12 minutah. Na vrhu nas pričaka čudovito jezero Gelmersee, okoli katerega je speljana pohodna pot. Pot lahko v zmerni hoji premagamo v 1,5 – 2 urah. Pohod okoli jezera je čudovito doživetje in ga priporočamo vseh, ki potujejo po tem čudovitem delu Švice.

JUNGFRAUJOCH

Na Junfrajoch vozi najslovitejša gorska železnica, ki pripelje v neposredno bližino štiritisočaka. Nahaja se na Unescovem seznamu svetovne dediščine, znan tudi pod imenom Top of Europe. Zobata železnica, ki vodi na sedlo, na kamnito izboklino med vrhovoma Junfrau in Mönch je najvišje ležeča zobata železnica na svetu. Pripelje do 3454 metrov visoko. Nato pa s pomočjo dvigal lahko pridemo še nekaj metrov višje in sicer do 3573 metrov. Piko na i pa da na vrhu terasa za opazovanje, kjer se ob lepem vremenu kar ne moremo načuditi lepotam te gorske narave.

Dostop do najvišje točke zobate železnice je sprva z kabinsko žičnico ter nato dalje z zobato železnico. Zobata železnica poteka delno pod zemljo in delno po površju. V objektu, ki se nahaja na vrhu je na voljo več restavracij, trgovin, razgledna ploščad, razstav in zelo zabavnimi speljanimi tuneli znotraj ledenika. Za vse obiskovalce pa je velikega pomena tudi to, da nas ob primernem vremenu spustijo na sam ledenik. Za otroke je bilo na ledeniku najbolj zanimivo doživetje poleg vožnje z zobato železnico, hoja znotraj ledenika. Rovi so skrbno oblikovani in vmes je mnogo zanimivosti, ki nas zabavajo. Otroke še posebej pozitivno preseneti zabaven lik iz risanke Ledena doba.

APPENZELL

Appenzell je kanton v Švici, ki slovi po čudoviti neokrnjeni naravi, nepopisno lepih razgledov z mogočnih gora in eni najbolj posebnih planinskih koč v Švici. Istoimensko se imenuje tudi vas, Appenzell. Sicer pa je celotna regija poznana tudi po podeželskih običajih in tradicijah, kot so spust živine z gora v jesenih, kulturnih dogodkih, ljudski glasbi, kmečkih plesih in seveda pohodništvu. Domačini pravijo, da nikjer drugje v Švici ni tako raznolikih skalnih formacij kot pri njih. Te mogočne skalne formacije segajo 2500 metrov v višino in so zares nekaj posebnega. Mi smo se podali v gore sprva z nihalko, na kar smo pot nadaljevali peš. Izbrali smo krožno pohodno pot in med pohodom uživali v čudovitih razgledih, med gorskimi cvetlicami, se podali na pohod skozi jamo ter do znamenite planinske koče. Planinska koča Aescher je ujeta pod mogočno previsno skalo in je zaradi svoje posebne lege ena najbolj fotografiranih planinskih koč. Pohod nas je vodil tudi mimo prijetne kapelice, ki je postavljena pod mogočno skalo. Povratek v dolino smo imeli prav tako z nihalko.

JAMA ST. BEATUS

Jama se nahaja v bližini Interlakna in velja za eno bolj poznanih turističnih atrakcij Švice. Že sam dostop po lepo urejeni poti navzgor do jame je poseben. Prečkamo nekaj mostov čez potok ter tudi slap, sprehodimo se skozi lepo urejen park, ki je postavljen v strmo pobočje pod jamo. Prav tako je čudovit tudi vhod v jamo. Jama je velika 14 kilometrov, a le en kilometer je odprt za obiskovalce. Gre za kraško jamo, kjer lahko vidimo tudi nekaj kapnikov. Pot za obiskovalce je varna, lepo osvetljena in označena. Za ogled jame potrebujemo slabo uro, na ogled pa se lahko podamo sami, za to ne potrebujemo vodnika. Opazujemo lahko potok, ki teče skozi jamo ter mnoge jamske formacije. Ob povratku od jame nazaj do parkirišča priporočamo postanek v muzeju o jami, kjer izvemo še marsikaj zanimivega. Za otroke je na voljo tudi prijetno igrišče. V kolikor pa si zaželimo kaj pojesti ali popiti, je tik pred vhodom v jamo prijetna restavracija s čudovitim razgledom na jezer.

SOTESKA GLETSCHERSCHLUCHT

Soteska se nahaja v bližini izhodišča gondole na Jungfraujoch. Čudovita soteska, po kateri se vije deroča reka, je še posebej zanimiva zaradi atraktivne mreže, ki visi tik nad reko. Ob pohodu po lepo urejenih poteh, vklesanih v živo skalo, pridemo po cca 15 minutah hoje do mreže, ki je speljana čez sotesko. Mreža je namenjena temu, da lahko hodimo ali skačemo po njej, tik nad deročo reko, hkrati pa smo povsem varni. Mreža je še posebej atraktivna za otroke. Od tam lahko nadaljujemo še cca 10 minut naprej po soteski ter se nato vračamo po isti poti nazaj.

VISEČI MOSTOVI

V Švici so vedno bolj popularni viseči mostovi, kar nakazuje na to, da jih je vsako leto več. Viseči mostovi so priljubljena turistična točka za obiskovalce. Običajno jih naredijo v bližini kakšnih drugih turističnih atrakcij, čez razne soteske, doline, skratka tam, kjer nam lahko omogočijo čudovite razglede in pa predvsem vrtoglave razglede na dnu soteske ali doline. Eden izmed takšnih vrtoglavih mostov je v bližini jame St. Beatus.

ZERMATT

Ena lepših vasi v Švici je nedvomno Zermatt, ki je ujeta med mogočne vrhove, med katerimi so visoko dviga znani Matterhorn. Pozimi tam cveti smučarski turizem, poleti pa je raj za pohodnike in ljubitelje gorske narave. Iz vasi na različne vrhove vozijo zobate železnice ter gondole. Mi smo se odločili za eno izmed zobatih železnic ter se nato podali še na krajši pohod ter opazovali ledenike ter visoke gore. Ima pa vasica še eno veliko posebnost, to je, da se v njo ne sme z avtom. Avtomobile se pusti izven vasice ter se v mesto pelje z vlakom. V vasi in njeni okolici je na voljo veliko kampov.

LAUTERBRUNNEN

Lauterbrunnen je dolina ob vznožju mogočne gore Eiger. V dolini je kar 72 slapov. Že samo vožnja po dolini je čudovita, lahko pa nam predstavlja izhodišča za mnoge pohode, vožnje z zobatimi železnicami ali gondolami na razne razgledne vrhove.

PRELAZ FURKA

Gre za enega najbolj spektakularnih prelazov v Evropi. Ob vožnji čez prelaz nas z vseh strani obdajajo čudoviti razgledi. Na voljo je več mest ob cesti, kjer se lahko ustavimo in še dodatno uživamo v lepi naravi. Na prelazu se povzpnemo do višine 2431 metrov nadmorske višine. Prelaz je postal poznan ne samo po čudovitih razgledih, temveč tudi po filmu James Bond, katerega del je bil posnet na Furkinih vrtoglavih cestah. Priporočamo tudi ogled ledenika Rhone, ki se nahaja ne daleč pod prelazom. Do ledenika je lepo speljana pohodna pot in v približno 15 minutah smo pri ledeniku, v notranjost katerega se lahko tudi podamo. Hkrati pa nas table opozarjajo, kako hitro se ledenik topi.

POVRATEK DOMOV PREKO ITALIJE

Da se nismo vozili po istih cestah nazaj v Slovenijo, smo se proti domu podali preko Italije. Postanek s prenočitvijo in seveda kopanjem je bil na jezeru Lago Maggiore, ki slovi kot zelo turistično jezero. Lepo urejeno jezero je marsikje dostopno, tako da so otroci zelo uživali ob kopanju. Drugi postanek na poti pa je bilo znano Gardsko jezero, katerega smo že opisali na povezavi: GARDSKO JEZERO.