Otok Pag je poznan po svoji na videz pusti pokrajini, ki spominja na Mars oziroma Luno. Ravno zaradi tega je nekaj posebnega, drugačnega od ostalih otokov. V tej posebni pokrajini se skrivajo čudoviti zalivi in samotne plaže. Za ljubitelje pohodništva je tam znana pohodna pot imenovana »Life on Mars«. Velja za eno najlepših pohodnih poti na Hrvaškem. Če želimo prehoditi celotno pot, prehodimo kar 16 kilometrov, kar traja več ur. Pot lahko nekoliko skrajšamo, a kljub temu bomo na pohodu vsaj tri ali več ur.
POHODNA POT »LIFE ON MARS«
Na pohod smo se podali ob zori, saj smo želeli ujeti še sončni vzhod. Parkirali smo na parkirišču ob plaži Ručici, kjer je tudi konec ceste in začne se pohodna pot. Za pohod smo si zadali kot glavni cilj premagati ferato (zavarovano plezalno pot), za katero smo povsod prebrali, da je precej zahtevna. Priprave na to so sledile že doma v Sloveniji, ko smo si poleg samovarovalnega kompleta namestili tudi vrvi s karabini za počitek ter pripravili alpinistične čelade. Začetek pohoda je bil dih jemajoč, saj smo sončni vzhod dočakali na eni najlepših plaž na otoku Pagu, imenovani Beritnica. Plaža je znana po samotnih velikih skalah v vodi ter po osamelcu Stogaj v ozadju. Stogaj je priljubljen osamelec za plezalce. Nima pa ravno enostavnih plezalnih smeri, zato je za plezalni vzpon na vrh potrebnih kar precej izkušenj. Stogaj smo si z veseljem ogledali od spodaj ter se podali do plaže Beritnica in se po brezpotju vrnili nazaj na pohodno pot, ki poteka nekaj metrov nad omenjeno plažo. Ker je razgled na vse strani odličen, je tudi pohajanje po brezpotju enostavno, če odštejemo ostre skale, ki ponekod otežujejo prehode. Ta predel Paga je poznan tudi po fosilih, katerih se še posebej veliko najde ravno na brezpotjih, saj so tiste ob pohodnih poteh pohodniki že zdavnaj pobrali. Okoli uro in pol je potrebne hoje, da se prispe do vstopa v ferato. Zgrešiti pa se je ne da, saj je dostop dobro označen. Na manjši plaži imenovani Slana smo si nadeli plezalne pasove, samovarovalne komplete ter čelade in vstopili na prvi pogled v enostavno ferato. Ferata je speljana tik nad morjem, dolga le dobrih 100 metrov, a ko se je plezanje začelo, smo kmalu ugotovili, da gre za res zahtevno ferato. Večji del nje je v previsu, kar nas je precej utrudilo. Bili smo presrečni, da smo prej poskrbeli za vrvi in karabine za počitek. Plezanje čez ferato je čudovito doživetje, primerno tudi za otroke, ki so vajeni ferat. Ni nas pa čudilo, da v poletnih mesecih in v vročini nekateri obupajo ter raje skočijo iz ferate v morje. Ob izstopu iz ferate smo se zavedali, da nas čaka še precej dolga pot, skrajšali bi si jo lahko le tako, da bi se po ferati podali nazaj, a verjetno v rokah ne bi bilo več dovolj moči. Kljub temu, da je bila pred nami še precej dolga pot, ki je delno krožna, nam nikakor ni žal, saj so se s tega dela poti razprostirali čudoviti razgledi, tudi na zasnežen Velebit. Na isto pot, kot smo jo premagali do ferate, smo stopili po približno dveh urah hoje od izstopa iz ferate. Po tej isti poti, nad plažo Beritnico in mimo znanega osamelca Stogaj smo se vrnili na naše izhodišče. Pot bi lahko podaljšali še za cca dve uri, v kolikor bi na stičišču poti v bližini vstopa v ferato skrenili desno. Vse poti so lepo označene, tako da se ni mogoče izgubiti. Gre za enega lepših pohodov, ki smo ga doživeli.
PAŠKI TROKUT
Gre za trikotnik, lahko bi rekli, da se nahaja sred ničesar. Kamenje vse povprek, nekaj kamnitih ograj, kar nekje pa je viden nekaj metrov (32 x 32 x 22) velik trikotnik, v katerem je drugačno kamenje, kakor izven njega. Gre za nenavaden in skrivnosten tisk na kamnitem površju. Trenutno še ni nobene oprijemljive razlage, s kakšnim namenom, zakaj, kako je ta trikotnik nastal. So le ugibanja. Trikotnik raziskujejo najrazličnejši raziskovalci, saj ima kamenje v njem drugačno strukturo in je lažje od tistega kamenja izven trikotnika. Trikotnik tako še dalje buri duhove raziskovalcem kot pohodnikom. Najkrajša pot do Paškega trokuta zahteva najmanj pol ure hoje po precej neprijetnem in z ostrimi kamni posejanem terenu. Koordinate Paškega trokuta: 44.555254°N / 14.957845°E
OLJKE V LUNU
Za množični turizem bolj poznana turistična točka otoka so nedvomno zelo stare oljke v Lunu. Če si želimo ogledati večji del oljčnega nasada, se lahko pripravimo tudi na večurni pohod. Gre za enega najbolj zelenih in zanimivih kotičkov Paga. Nahaja se na skrajnem severnem delu otoka, kjer raste kar preko 80.000 oljk. Od okrivljenih, košatih, razpokanih, vseh močno zasidranih v kamnito zemljo, prav vse vsako leto radodarno podarijo svoje plodove. Točne starosti oljk se ne ve, predvidevanja pa so, da so v povprečju stare okoli 1200 let, nekatere kar krepko več. Znanstveniki merijo premer drevesa in glede na to, da se v povprečnem letu deblo odebeli za milimeter, izračunajo njegovo starost. Tistih starih in res posebnih je kar okoli 1500, kar pomeni, da je skoraj ne mogoče si vseh ogledati. Ta oljčni raj na otoku Pagu ima poseben pomen, saj je edinstven na Jadranu in zato tudi zaščiten kot botanični rezervat.
MALO, VELO BLATO IN KOLANSKO BLATO
Kljub temu, da je otok Pag na videz pust in kamnit otok, ima pa sladkovodna jezera. Med najbolj poznanima so Velo in Malo Blato ter Kolansko Blato. Tudi ta jezera so zaščitena, saj tam gnezdi veliko različnih vrst ptic, naj bi jih bilo okoli 160 različnih vrst. Do jezer se lahko sprehodimo, pri Velem Blatu se nahaja tudi razgledni stolp.
MESTO PAG
Mesto Pag je glavno mesto na otoku Pag. V zimskih mesecih je precej mirno mesto, kar pa se v toplejšem delu leta bistveno spremeni. Poleg lepih starih mestnih ulic, glavnega trga in rive si lahko tam ogledamo tudi soline in njihov muzej. Mesto je znano po paški soli in paški čipki.
Kamnita pokrajina otoka Paga v sebi skriva nadvse zanimive možnosti za nepozabno lepa doživetja. Seveda so tu še stara mesta, predvsem mesto Pag ter Novalja in druga, okusen paški sir, znana paška čipka in več lepih plaž. Na nas raziskovalce in pohodnike pa so najlepši vtis naredile ravno tiste manj znane in težje dostopne lepote otoka.
