Trinidad in Tobago je majhna otoška država na jugu Karibskega morja, ne daleč od Venezuele. Sestavljena je iz dveh otokov, večjega Trinidada in manjšega Tobaga. Glede na tropsko podnebje, čisto in zanimivosti polno morje, deževen gozd, prijazne domačine in ugodne cene ter predvsem oddaljenosti od masovnega turizma je država pravi raj za obisk.
Trinidad je bistveno večji od Tobaga, bolj razvit, z več industrije in pa tudi prebivalcev (skupaj jih na obeh otokih za slab milijon in pol). Medtem pa je Tobago majhen, bolj neokrnjen, z nekaj več turizma. Na splošno pa v skoraj tritedenskem potovanju nismo srečali več kot 5 tujih turistov. Čas za potovanje je sicer najbolj optimalen v sušnem obdobju, a tudi mi v deževnem obdobju nismo imeli veliko dežja, ampak skoraj neznosno vročino. Glavno mesto je Port of Spain, ki po mnogih podatkih velja za eno izmed bolj nevarnih na svetu. Držali smo se nasvetov domačinov ter se izognili določenim predelom. Niti za hip nismo pomislili, da bi se kdaj počutili ogroženo. Trinidad in Tobago je država za ljubitelje tropov, prijaznih domačinov, dobre hrane, zmernih cen, neturističnih predelov in pa tudi ljubiteljev potapljanja.
KAKO POTOVATI
Let do Trinidada in Tobaga iz Evrope je trajal okoli 15 ur. Mi smo leteli iz Munchna do Toronta (8 ur) ter iz Toronta na Trinidad (6 ur). Iz Trinidada do Tobaga pa smo pluli skoraj 5 ur z ladjo. Preden prideš do ciljne destinacije, torej v našem primeru Tobaga, je smiselno vmes vsaj enkrat prenočiti. Tako smo si za eno noč rezervirali prenočišče v glavnem mestu Port of Spain. Avto smo nato najeli v luki, ob povratku nazaj na Trinidad pa smo si avto izposodili v centru mesta Porto of Spain. Na telefon sem že predhodno naložila karte za državo, tako da smo imeli odlično navigacijo.
CESTE IN NJIHOVI VOZNIKI
Ceste na Trinidadu in Tobagu so za nas katastrofalne. Prav tako vozniki. Ponekod so ceste zelo ozke, to, da so grbinaste, je tam povsem običajno. Povprečna hitrost vožnje je okoli 40 km/h. Ceste so ponekod tako izbočene ali udrte, da je te dele potrebno obvoziti. Poleg tega pa je povsem običajno, da je med asfaltom zemlja in vmes celo raste trava. Da se na cesti znajdejo krave, koze, psi in še kup drugih živali, je prav tako običajno. Njihovi vozniki so glede na ceste, ki jih imajo, zelo neprilagodljivi. Način vožnje je hiter, ne upoštevajo pravil, radi prehitevajo, hupajo, so nestrpni do tujih voznikov, tako da je na njihovih cestah potrebne veliko pazljivosti ter predvsem potrpežljivosti.
PRIPRAVE NA POTOVANJE TER POROKO NA TOBAGU
Veliko predhodnih priprav za to majhno karibsko državo ni potrebnih, saj viza, cepljenja, tablete proti malariji niso obvezni. Kupiti je potrebno letalsko karto, vsekakor priporočam zavarovanjem in če potuje družina ali več oseb skupaj, je smiselno predhodno poiskati prenočišča, ki sem jih poiskala na internetu. Spali smo na treh različnih lokacijah, od tega so na eni želeli imeti predhodno pokrit del stroškov, za ostale smo lahko plačali na licu mesta. Predhodno sem tudi preko interneta kupila karte za ladjo Trinidad–Tobago.
Za poroko je bilo potrebne nekaj več organizacije. Država mora imeti podpisane vse tri konvencije (Haaška, Pariška in Dunajska), da je poroka veljavna tudi pri nas. Tako sem najprej izbirala med državami, ki sodijo med te podpisnice. Za tem so sledile cene letalskih karte, varnost itd. in našla sem Trinidad in Tobago. Partner se je s tem strinjal in začela sem z organizacijo. Vse, kar sem na začetku vedela o tej državi, je samo to, da obstaja. Ko sem se nekako odločila, da je to država, kjer se bova poročila, sem preko ponudnikov potovanj začela iskati pomoč za organizacijo. V Sloveniji ustrezne agencije nisem našla, pri tujih pa so bile cene neznansko visoke. Zato sem se sama lotila tega projekta in končni znesek je bil 700 EUR (vključuje papirje, poroko na plaži, pijačo, dva fotografa). Preko interneta sem iskala kontakte, prebrala nekaj tujih forumov, kontaktirala veleposlaništvo in njihove urade in na koncu le našla enega gospoda, domačina, ki se ukvarja z organizacijo porok na Tobagu. Tako je padla končna odločitev, da se poročiva na Tobagu in ne na Trinidadu, o čemer sem na začetku razmišljala. Za vsak slučaj sva vzela poleg izpisek iz rojstne matične knjige v angleškem jeziku, čeprav tega na koncu nisva potrebovala. Ko sva prišla v državo, sva morala biti tam vsaj dva dni, nato pa sva se srečala s tem gospodom in skupaj smo odšli do urada, kjer smo izpolnili papirje, kot neke vrste najavo za poroko. Datum smo že prej določili, ko sva bila še v Sloveniji.
Obleko sem si kupila na Tobagu. Zamislila sem si poroko na plaži, zaradi česar sem vedela, da bomo vsi bosi, saj se po peščeni plaži s salonarji ne da. Kot drugo nisem imela namena dati velike vsote za obleko, ki jo bom oblekla samo enkrat. Zato sem šla malo po trgovinah in v 10 minutah že imela izbrano obleko v vrednosti 40 EUR, ki je na plažo še kako pristajala. Tudi za partnerja in otroka smo kupili oblačila v lokalnih trgovinah. Oblečeni smo bili v stilu, ugodno in pa predvsem udobno za to skoraj neznosno vročino.
Šopek sem si naredila kar sama. Ker sem floristka, bi mi bilo izpod časti, da bi mi ga naredil nekdo drug. Sploh, ko sem videla vso to tropsko cvetje v naravi. Zato sem odšla v deževni gozd, si nabrala cvetje, zelenje in izdelala en šopek za hčerko in enega zase. Nabrala sem tako posebno cvetje, da še sama ne vem njegovega imena, saj marsikaterega cveta do takrat še nisem videla.
POROKA NA TOBAGU
Na dan poroke smo se zbrali popoldan na izbrani samotni plaži. Poleg naju in svatov so bili prisotni Tomas (domačin, ki nama je pomagal pri organizaciji), minister (tam poroča minister), dva fotografa in ena gospa, ki je skrbela za pijačo. Prostor za poroko je bil lepo pripravljen s tropskim cvetjem. Stala sva pod obodom, obred je potekal v angleškem jeziku, četudi je bila civilna poroka, je bilo veliko govora v smislu boga. Po obredu smo se vsi podpisali in dokumenti v roku 2-3 mesecev prispejo v Slovenijo. Poroka je veljavna.
DOMAČINI
Ker je bila država v preteklosti španska, francoska in angleška kolonija, so domačini mešanica različnih narodov. Ker prišleki niso imeli dovolj delovne sile, tamkajšnjih prvotnih domačinov pa ni bilo dovolj, so delovno silo pripeljali tudi iz Afrike ter predvsem veliko iz Indije. Zato je danes na otokih zelo veliko Indijcev. Po nekaterih podatkih na internetu velja Trinidad in Tobago zaradi tolp, povezanih z drogo, za eno bolj nevarnih držav na svetu. Naše izkušnje pa so pokazale povsem nekaj drugega. Nevarnim predelom smo se izognili in se držali določenih pravil, npr. nismo se zadrževali v lokalih pozno v noč in se po temi čim manj vozili naokoli. Domačini so izredno prijazni, gostoljubni, radi stopijo v stik s turisti in jim pomagajo. V lokalih so vstali in nam dali prostor in neredko tudi oni nam plačali pijačo. Vidi se, da tam turizem ni razvit do te meje, da bi domačine kakorkoli oviral, temveč jih pozitivno preseneti vsak turist, ki tja zaide.
KAJ SI OGLEDATI IN DOŽIVETI
VULKANI (TRINIDAD)
Trinidad in Tobago sta vulkanskega izvora, zato je še danes moč videti nekaj vulkanov, ki pa niso vulkani, kot jih poznamo mi, temveč gre za blatne vulkane. Gre za reliefno obliko, ki nastane zaradi izbruha blata ali brozge, vode in plinov. Obiskali smo vulkan, imenovan Devil’s Woodyard, ki se je prvič pojavil leta 1852. Takrat je podrl visoka drevesa in jih pokopal v blato. Vaščani so verjeli, da se je hudič dvignil iz zemlje. Danes je tam kup blata, za katerega trdijo, da je zdravilno in se zato z njim nekateri tudi mažejo.
ICACOS WETLANDS (TRINIDAD)
Močvirnati predel na severozahodnem delu Trinidada je zagotovo ena izmed točk, ki jih je smiselno obiskati. Zelo zanimiva pokrajina, polna jezer, majhnih otočkov, vmes pa kajmani in kače, ki jih je sicer težje videti. Po nekih podatkih naj bi na Trinidadu in Tobagu živelo kar 27 vrst kač, od tega so tri vrste smrtonosne. Mi smo od vseh plazilcev videli le enega kajmana. Je pa tam tudi veliko vrst ptic. Na severozahodnem delu smo se zapeljali do končne točke otoka, torej zadnje vasice, od koder se lepo vidi do Venezuele, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od Trinidada. Predel, ki je odlična točka za tihotapljenje drog, zaradi trenutne velike krize v Venezueli pa prihajajopirati iz Venezuele krast motorje od čolnov in tudi kaj drugega na Trinidad. Tam smo bili ravno popoldan, ko so domačini na lesenih vozovih vozili motorje in jih poskrili v deževni gozd.
NYLON POOL (TOBAGO) IN PIGEON POINT
Pigeon Point je peščena plaža na rtu, ki velja za eno najlepših. Do tja se lahko pripeljete z avtom, ampak je potrebno plačati vstopnino. Okoli Pigeon Pointa se lahko tudi zapeljete z ladjico, ki sicer vodi do Nylon Poola. Nylon Pool je plitvina sredi morja, do koder vozijo ladje in se tam ustavijo za več časa, da se lahko obiskovalci kopajo. Voda je zelo plitva, na tleh je pesek. Velja za najbolj obiskano turistično točko na Trinidadu in Tobagu.
PORT OF SPAIN (TRINIDAD)
Glavno mesto Trinidada in Tobaga ima okoli 130.000 prebivalcev in je zloglasno opevano tako v pozitivnem kot negativnem smilu. Zloglasno zato, ker tam potekajo največji festivali na svetu, po drugi strani pa je tam doma zelo veliko kriminala. Ponekod delujejo tolpe in namensko zavračajo turizem, saj preko Trinidada poteka ena pomembnejših tihotapskih poti za droge iz Južne Amerike. V Port of Spain živi kar polovica vseh prebivalcev države. Turizem tu je slabše razvit, posamezni turisti so redki, le tu in tam v pristanišču pristane kakšna križarka. Glavne znamenitosti mesta so park Queen’s park Savannah, gotska stolnica svete Trojice, predsedniška palača v botaničnem vrtu in neorenesančna Rdeča hiša, v kateri ima svoje prostore vlada.
DEŽEVNI GOZD IN SLAPOVI
Oba otoka imata veliko deževnega gozda, rek, nekaj jezer in pa slapove. Slednji so dobro označeni na turističnih kartah ali pa za njih svetujejo domačini. Dostop je možen peš po lepo uhojenih poteh. Zanimivost teh slapov je čista voda, v njih se da kopati in za spremembo od morja je voda nekoliko hladnejša, tako da se v njih da ohladiti. Prav tako se da podati na sprehod po deževnem gozdu. Ponekod so poti lepo označene, sicer pa ponujajo tudi vodene ture.
JEZERO ASFALTA
Na Trinidadu se nahaja največje jezero asfalta na svetu, imenovano Pitch Lake. Gre za zmes, ki jo dodajajo asfaltu za gradnjo cest, in jo izvažajo po vsem svetu. Jezero ima približno 10 milijonov ton zmesi za adfalt asfalta in je globoko okoli 75 metrov. V jezeru so odkrili nove vrste mikrobov ter tudi gliv. Predvidevajo, da jezero leži na presečišču dveh prelomov, kjer je del nafte stekel na površje in je tako nastalo jezero. Ko nato izhlapijo bolj lahke spojine, ostane asfalt. Danes je Pitch Lake tudi turistična atrakcija, kjer si lahko z vodnikom ogledate jezero, več o njem pa preberete in vidite v muzeju. Sicer pa je asfalt pomembna gospodarska dejavnost na Trinidadu in Tobago.
POTAPLJANJE
Ker je na Trinidadu turizem slabo razvit, je temu primerna tudi ponudba potapljaških atrakcij, zato sva se tudi midva s partnerjem odločila, da se podava na potapljanje na Tobagu. Preko domačinov sva našla nekaj potapljaških agencij in se nato z eno izmed njih dogovorila za potapljanje. Pri njih sva si izposodila vso opremo. Prav vsi potopi potekajo tako, da se z potapljaškim čolnom zapeljete na vsaj pol ure oddaljene točke, kjer se izvaja različne potope. Ti so možni čez vse leto, je pa v deževnem obdobju vidljivost nekoliko slabša. Imajo pa to srečo, da če na eni strani otoka niso ustrezne razmere oziroma vidljivost, bo skoraj zagotovo na drugi strani otoka zgodba povsem drugačna. Razdalje so zelo kratke. Kot pravijo domačini, so najlepši potopi nekje do 20 metrov, kjer je polno življenja. To sva lahko potrdila takoj, ko sva dosegla dno, saj sva imela občutek, kot da sva v preveč polnem akvariju. Četudi Trinidad in Tobago veljata za ugodno destinacijo, predvsem v primerjavi z ostalimi karibskimi državami, pa potapljanje ne sodi mednje. Dva potopa z ladjo in vso opremo kar kmalu naneseta vsaj 80 – 100 EUR/osebo. Domačini se zavedajo svojih lepot pod površjem in da turisti to zagotovo želimo videti ne glede na ceno, zato tudi pogajanje ne pride v poštev.
PLAŽE
Oba otoka imata ogromno lepih plaž. Nekatere so bolj znane, druge pa skoraj nikjer omenjene in prav tako lepe. Potovali smo do mnogih, in če potegnem črto, so si vse med seboj zelo podobne, lepe, s čisto in zelo toplo vodo. Prav nikjer pa ni gneče. Najbolj znane plaže, ki jih promovirajo, so: Maracas Bay (Trinidad), La Cueva Bay (Trinidad), Mayaro Bay (Trinidad), Blanchisseuse Beach (Trinidad), Pigeon Point Beach (Tobago), Black Rock Beach (Tobago) in Englishman’s Bay Beach (Tobago).
OPAZOVANJE PTIC
Trinidad in Tobago slovita po raznovrstnih pticah. Najboljši način za opazovanje je voden ogled po naravnem parku Caroni Bird Sanctuary. Najbolj posebna ptica, ki živi na otočju, je Scarlet Ibis, ki je posebna zaradi svoje rdeče barve. Prvotno (ko se izleže) ptica ni te barve, temveč bele, ampak barvo spremeni ob tem, ko se prehranjuje z rdečimi rakci. Sicer pa je možno tudi kjerkoli v naravi videti zanimive vrste ptic.
Trinidad in Tobago je država, kjer še ni masovnega turizma, kljub temu da so tam rajske plaže in kup drugih zanimivosti za obiskovalce. Podatki o tamkajšnjem kriminalu, ki načeloma na turiste ne vpliva, so vseeno glavni razlog, da ljudje tja ne potujejo. Na nas je otočje naredilo poseben vtis, ki mu ni primerljivega.
