Na grebenu Kozjaka, na meji med Slovenijo in Avstrijo stoji zanimiva cerkev, sv. Pankracija. Posebnost cerkve je, da je zvonik opremljen z razgledno ploščadjo.

Dostop do izhodišča

Ljubljana – Radeljca:

Razdalja: 143 km

Čas vožnje: 2 h 15 min

Maribor – Radeljca:

Razdalja: 43 km

Čas vožnje: 50 min

Koordinate izhodišča, Radeljca: 46.649981°N / 15.292483°E

Sveti Pankracij

Opis pohodne poti na Sveti Pankracij:

Izhodišče: Radeljca

Nadmorska višina izhodišča: 900 m

Nadmorska višina Svetega Pankracija: 900 m

Višinska razlika: 0 m

Višinska razlika na poti: cca 50 m

Čas hoje: 20 min

Primerno za: za samostojno hojo otrok od cca 3 let naprej, za starše z nosilkami ali nahrbtniki za nošenje otrok. Primerno za športne vozičke z velikimi kolesi, diski ter dobrim vzmetenjem.

Primeren čas: vsi letni časi. Za športne vozičke v času, ko ni snega (razen v primeru, da se na voziček namesti smučke).

Oprema: običajna pohodniška oprema

Pot je  neoznačena

Sveti Pankracij

O SVETEM PANKRACIJU

Zanimiva cerkev ima tudi pestro zgodovino, ki naj bi segala v čas kapucinov, ki naj bi tu postavili kapelico. Cerkev je bila nato zgrajena že pred letom 1490, katero pa so požgali Turki, leta 1532. Za tem so zgradili novo cerkev.  Sveti Pankracij je eden od svetnikov za mlade rastline in cvetje. Na obe strani so se raztezale in se še danes mnoge kmetije. Na Avstrijski strani so takrat predvsem pridelovali grozdje in so se pri svetem Pankraciju priporočali za lepo vreme. Nato je leta 1866 strela uničila del zvonika, kar pa so za začetek le zasilno popravili. Ravno na god Pankracija pa je župnik Jurij Žmavc leta 1898 blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev. Pri gradnji nove cerkve naj bi sodelovalo okoli tisoč ljudi iz obeh narodov. Cerkev je bila končana leta 1910, kar pa župnik Jurij Žmavc žal ni dočakal. Po prvi svetovni vojni je meja med Avstrijo in tedanjo Kraljevino SHS potekala skozi cerkev. Kasneje so se dogovorili, da je cerkev v celotni na slovenskih tleh. Leta 1935 so na zvoniku uredili razgledni stolp. Kamenje za izgradnjo pa so prinašali obiskovalci, saj ceste do cerkve nikoli ni bilo. Le slabši kolovoz. V začetku 20. stoletja in nekje  do druge svetovne vojne je bila cerkev priljubljena turistična točka. Obiskovale so jo celo šolske skupine. Z vlakom so prispeli do Podvelke ter se nato peš podali do sv. Pankracija. V času Jugoslavije je prišlo do skorajšnjega uničenja cerkve. Graničarji so cerkev precej uničili, v njej so si kurili in jo imeli za hlev za konje. Med leti 1962 in 1966 so cerkev ponovno obnovili. Danes se pri sv. Pankraciju nekajkrat na leto odvijajo tradicionalni verski obredi, ki so praviloma dvojezični.

OPIS POTI DO IZHODIŠČA

Iz Ljubljane se peljemo po Štajerski avtocesti v smeri Maribora. Avtocesto zapustimo na izvozu za Arjo vas, Velenje. Peljemo se do Velenja, nato dalje do Slovenj Gradca ter do Dravograda. V Dravogradu, ko prispemo čez Dravski most, skrenemo desno. Po Dravski dolini se peljemo mimo Radelj ob Dravi do Vasi. V centu Vasi skrenemo levo za Remšnik. Po strmi asfaltirani cesti se peljemo do križišča pred Remšnikom. Desno že vidimo center Remšnika. V križišču, kjer vodi v desno cesta za center Remšnika, naravnost za Podvelko, v levo pa za Radeljco, mi skrenemo levo. Kmalu prispemo na makadamsko cesto. V naslednjem križišča skrenemo levo (desno vodi cesta med hišo in hlevom). Nato kmalu prispemo do naslednjega križišča pri kmetiji Helbl, kjer ponovno skrenemo desno in se peljemo do konca ceste. Prispemo do kmetije. Predlagamo, da se parkira v ovinku pred kmetijo nekje ob cesti. Tam je tudi en manjši vikend.

Iz Maribora se peljemo po Dravski dolini v smeri Dravograda. V kraju Brezno, takoj za cerkvijo skrenemo desno ter se peljemo do Remšnika. Ko prispemo do križišča, kjer levo že opazimo center Remšnika, skrenemo desno. Kmalu prispemo na makadamsko cesto. V naslednjem križišča skrenemo levo (desno vodi cesta med hišo in hlevom). Nato kmalu prispemo do naslednjega križišča pri kmetiji Helbl, kjer ponovno skrenemo desno in se peljemo do konca ceste. Prispemo do kmetije. Predlagamo, da se parkira v ovinku pred kmetijo nekje ob cesti. Tam je tudi en manjši vikend.

OPIS POHODNE POTI DO SVETEGA PANKRACIJA

Ko parkiramo nekje ob cesti, se sprehodimo do kmetije ter pred začetkom njihovega dvorišča desno (tik mimo hleva). Nato hodimo ves čas naravnost po gozdu, po kolovozu. Gremo mimo kapelice, ki je na desni strani. Od kapelice se razprostira lep razgled, ki ga lahko opazujemo z lesenih klopi pred kapelico. Nasproti kapelice se nam pridruži pot iz Avstrije. Za tem kmalu prispemo do cerkve sv. Pankracij.

OSTALE POHODNE POTI DO SVETEGA PANKRACIJA

Parkiramo lahko že na Remšniku, od koder imamo do sv. Pankracija dobro uro hoje. Hodimo po cesti do prej omenjenega izhodišča. Lahko se pripeljemo tudi prelaza Radelj in se do sv. Pankracija podamo po grebenu, preko Kapunara.  Za to pot potrebujemo cca 2,5 h. Iz Avstrijske smeri, iz Legata pa potrebujemo le 15 minut.

SVETI PANKRACIJ  ZA OTROKE

Pohod na sv. Pankracij

Pohod na sv. Pankracij je enostaven, za dolžino pohoda pa se lahko odločimo sami. Najkrajše poti lahko sami prehodijo tudi triletniki. V kolikor imate športni voziček z velikimi kolesi, diski ter dobrimi vzmeti, se da po opisani poti dostopati tudi z vozičkom.

Čas za počitek, malico in igro

Na vrhu kot tudi že med potjo ob kapelici je več lesenih klopi, kjer si lahko privoščimo čas za počitek, malico ter igro z otroki.

Lepi razgledi

Na vrhu zvonika je urejena razgledna ploščad. Čudovit razgled se razprostira daleč po Avstriji ter Sloveniji. Načeloma je stolp odprt od 15.4. do 15.11., čeprav smo že večkrat doživeli, da je bil odprt tudi v zimskem času. Dostop na stolp je varen tudi za otroke.